Komentar tedna
… Sramotilno znamenje križa je postalo znamenje zmage nad preganjanjem kristjanov. Leto dni kasneje, 313, je cesar Konstantin v Milanu podpisal tolerančni edikt, ki je za prve kristjane pomenil svobodo verovanja in prekinitev preganjanja …
Komentar tedna
… Sramotilno znamenje križa je postalo znamenje zmage nad preganjanjem kristjanov. Leto dni kasneje, 313, je cesar Konstantin v Milanu podpisal tolerančni edikt, ki je za prve kristjane pomenil svobodo verovanja in prekinitev preganjanja …
Komentar tedna
Nocoj bomo obhajali tretji sveti večer, pred jutrišnjim praznikom gospodovega razglašenja oziroma svetih treh kraljev.
Pokadili bomo domove, jih kropili z blagoslovljeno vodo, ter na dohodna vrata zapisali hišnji blagoslov, Kristus mezonem Benedikat, Kristus naj blagoslovi dom.
Komentar tedna
Nocoj bomo obhajali tretji sveti večer, pred jutrišnjim praznikom gospodovega razglašenja oziroma svetih treh kraljev.
Pokadili bomo domove, jih kropili z blagoslovljeno vodo, ter na dohodna vrata zapisali hišnji blagoslov, Kristus mezonem Benedikat, Kristus naj blagoslovi dom.
Utrip Cerkve v Sloveniji
V oddaji smo osvetlili pomen obhajanja prvega svetega večera, ki je povezan z blagoslovom doma in družine. Naša sogovornika sta bila rektor bazilike Marije Pomagaj p. dr. Robert Bahčič in vodja Romarskega urada Brezje dr. Andreja Eržen Firšt. Poročali smo tudi o mašah za domovino pred dnevom samostojnosti in enotnosti ter o skupni izjavi verskih skupnosti o vprašanjih, povezanih z evtanazijo in samomorom s pomočjo.
Utrip Cerkve v Sloveniji
V oddaji smo osvetlili pomen obhajanja prvega svetega večera, ki je povezan z blagoslovom doma in družine. Naša sogovornika sta bila rektor bazilike Marije Pomagaj p. dr. Robert Bahčič in vodja Romarskega urada Brezje dr. Andreja Eržen Firšt. Poročali smo tudi o mašah za domovino pred dnevom samostojnosti in enotnosti ter o skupni izjavi verskih skupnosti o vprašanjih, povezanih z evtanazijo in samomorom s pomočjo.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Komentar tedna
Božja beseda, vzeta iz knjige Razodetja, govori o boju med ženo in zmajem, oz. med dobrim in zlim. Oprimo se na Mater Marijo, z molitvijo jo prosimo za varstvo, pomoč in odprta srca, da bomo z veseljem in radostjo razumevali ter sprejemali drug drugega. Naj se naša pomoč prizadetim v naravni nesreči ne izgubi v poplavi brezupa in malodušja. Pomagajmo si!
Komentar je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.
Komentar tedna
Božja beseda, vzeta iz knjige Razodetja, govori o boju med ženo in zmajem, oz. med dobrim in zlim. Oprimo se na Mater Marijo, z molitvijo jo prosimo za varstvo, pomoč in odprta srca, da bomo z veseljem in radostjo razumevali ter sprejemali drug drugega. Naj se naša pomoč prizadetim v naravni nesreči ne izgubi v poplavi brezupa in malodušja. Pomagajmo si!
Komentar je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.
Informativni prispevki
Pri Mariji Pomagaj na Brezjah so se danes poslovili od frančiškana p. Tomaža Menarta, ki je umrl v ponedeljek. Pogrebno sveto mašo v Marijini baziliki je daroval nadškof Stanislav Zore. P. Tomaž, s krstnim imenom Andrej, se je rodil decembra 1940 v Šentvidu v Ljubljani. Pri petindvajsetih letih se je pridružil frančiškanom in imel novo mašo leta 1971. Kot duhovnik je deloval v samostanih na Tromostovju in na Viču v Ljubljani, v Kamniku, Dobovi, pri Novi Štifti ter v Sydneyu v Avstraliji. Zadnja leta je živel na Brezjah.
Informativni prispevki
Pri Mariji Pomagaj na Brezjah so se danes poslovili od frančiškana p. Tomaža Menarta, ki je umrl v ponedeljek. Pogrebno sveto mašo v Marijini baziliki je daroval nadškof Stanislav Zore. P. Tomaž, s krstnim imenom Andrej, se je rodil decembra 1940 v Šentvidu v Ljubljani. Pri petindvajsetih letih se je pridružil frančiškanom in imel novo mašo leta 1971. Kot duhovnik je deloval v samostanih na Tromostovju in na Viču v Ljubljani, v Kamniku, Dobovi, pri Novi Štifti ter v Sydneyu v Avstraliji. Zadnja leta je živel na Brezjah.
Komentar tedna
Danes obhajamo praznik Gospodovega razglašenja, ko so se Detetu Jezusu prišli poklonit Modri z Vzhoda. Prizor poklonitve Modrih je bila od vsega začetka ena najbolj priljubljenih tematik nabožnega slikarstva. Modre z Jutrovega najdemo naslikane že v 2. stoletju v Grški kapeli katakombe svete Priscile v Rimu. Njihova priljubljenost se v naslednjih stoletjih ni prav nič zmanjšala.
Želim vam, nam, da ostanemo tudi mi trdni v veri, bodimo kot zvezda, ki je Modre pripeljala k Detetu Jezusu. Če bomo širili svetlobo, bo svetloba zasijala tudi nam. In nikoli in nikdar ne obupajmo!
Komentar je pripravila Vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.
Komentar tedna
Danes obhajamo praznik Gospodovega razglašenja, ko so se Detetu Jezusu prišli poklonit Modri z Vzhoda. Prizor poklonitve Modrih je bila od vsega začetka ena najbolj priljubljenih tematik nabožnega slikarstva. Modre z Jutrovega najdemo naslikane že v 2. stoletju v Grški kapeli katakombe svete Priscile v Rimu. Njihova priljubljenost se v naslednjih stoletjih ni prav nič zmanjšala.
Želim vam, nam, da ostanemo tudi mi trdni v veri, bodimo kot zvezda, ki je Modre pripeljala k Detetu Jezusu. Če bomo širili svetlobo, bo svetloba zasijala tudi nam. In nikoli in nikdar ne obupajmo!
Komentar je pripravila Vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.
Komentar tedna
Pred nami je najpomembnejši Marijin praznik, Marijino Vnebovzetje. Praznik, ki priča o neizmerni Božji ljubezni in nas navdaja z velikim upanjem. Devica Marija je bila vzeta z dušo in telesom v slavo Nebes, kjer se je s svojim Sinom združila na Njegovi desnici. Na Vzhodu praznik imenujejo Zaspanje Device Marije. Mozaik v baziliki Marije Snežne v Rimu prikazuje prav ta motiv. Zanimivo je, da je avtor cikla Marijinih mozaikov iz konca 13. stoletja frančiškan, p. Jacopo Torriti. Prizor Dormitio Mariae upodablja apostole, zbrane okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico in ta deklica je Marija, ki jo bo Gospod ponesel v nebesa. Ob rojstvu je Devica Marija v naročje sprejela Jezusa, sedaj pa On svojo Mater vodi v nebesa. Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi, Brezmadežna Devica, Božja Mati.
Komentar tedna
Pred nami je najpomembnejši Marijin praznik, Marijino Vnebovzetje. Praznik, ki priča o neizmerni Božji ljubezni in nas navdaja z velikim upanjem. Devica Marija je bila vzeta z dušo in telesom v slavo Nebes, kjer se je s svojim Sinom združila na Njegovi desnici. Na Vzhodu praznik imenujejo Zaspanje Device Marije. Mozaik v baziliki Marije Snežne v Rimu prikazuje prav ta motiv. Zanimivo je, da je avtor cikla Marijinih mozaikov iz konca 13. stoletja frančiškan, p. Jacopo Torriti. Prizor Dormitio Mariae upodablja apostole, zbrane okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico in ta deklica je Marija, ki jo bo Gospod ponesel v nebesa. Ob rojstvu je Devica Marija v naročje sprejela Jezusa, sedaj pa On svojo Mater vodi v nebesa. Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi, Brezmadežna Devica, Božja Mati.
Naš gost
Prof. dr. Marija Strojnik (Scholl) razvija tehnike optičnega inženiringa, vključno z infrardečimi in interferometričnimi metodami v podporo rešitvam različnih izzivov. Eden izmed teh je predlog za iskanje planetov zunaj našega sončnega sistema. Je prva ženska, ki je doktorirala na Fakulteti za optično znanost Univerze v Arizoni. Magistrirala je iz fizike, optike in inženiringa. Je častna članica več organizacij, od letos tudi Inženirske akademije Slovenije. Prejela je nagrado za zasnovo, implementacijo in demonstracijo avtonomne tehnike za inteligentno optično navigacijo, ki je bila prvič uporabljena pri Nasini misiji na Saturn. Letos je prejela Richardsonove medalje za inženirske dosežke ameriškega optičnega društva. Bila je urednica znanstvenih revij. Je članica Mehiške akademije znanosti in umetnosti ter zaslužna mehiška narodna znanstvenica.
Za življenje
Z nami je bil diakon in logoterapevt Matic Vidic, govoril je o tem, kako najbolje izkoristiti počitniški čas.
Slovencem po svetu in domovini
Rafaelova družba tudi to poletje pripravlja Višarske dneve mladih. Program je namenjen mladim iz zamejstva, izseljenstva in matične domovine. Poleg izobraževalnega dela in srečevanj z domačini in strokovnjaki s področja integracije in zgodovine je veliko časa na voljo za druženje in duhovno obogatitev. Kot je povedal ravnatelj Rafaelove družbe Lenart Rihar, bodo letošnji potekali na najzahodnejšem delu Koroške, s poudarkom na Beljaku in Špitalu ob Dravi. Višarski dnevi mladih se bodo začeli 31. julija, sklenili pa 3. avgusta na Romanju treh Slovenij na Svetih Višarjah. Rafaelova družba vabi mlade iz zamejstva, izseljenstva in matične domovine.
Kmetijska oddaja
O izzivih namakanja smo se pogovarjali s Petrom Pribožičem, vodjo kmetijske svetovalne službe na Ptuju, o nemodrih potezah spreminjanja kmetijske zakonodaje pa z dr. Vido Čadonič Špelič, predsednico odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ni meje za dobre ideje
Jona in Luka Kobler, sin in oče, sta v sklopu projekta JONUKA400 - Misija brez sape postavila nov Guinnessov svetovni rekord v najdaljši neprekinjeni prejadrani razdalji v dvoje, brez pomoči in brez dotika kopnega. S podvigom oziroma jadranjem sta osveščala o redki in nevarni bolezni - pljučni arterijski hipertenziji.
Svetovalnica
Tudi poletje je lahko čas, ko se naučimo česa novega, zato smo nadaljevali z malo šolo osebnih financ oziroma osnovami finančne pismenosti za vsakdanjo rabo. Kaj je temelj dobre naložbe naših sredstev? Zakaj sploh razmišljati o naložbah in kdaj? Z nami je bil voditelj delavnic z izkušnjami iz poslovnega sveta Simon Meglič.
Duhovna misel
Stara sufitska zgodba govori o dobrem človeku, ki mu je Bog zagotovil, da mu bo uslišal eno prošnjo. Mož je dejal, da si želi, da bi delal ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.